Azerbajdžanski predsednik Aliev je sporočil, da se gradnja Zangezurskega koridorja na ozemlju Azerbajdžana bliža koncu.
Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.
Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.
Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.
Predsednik Azerbajdžana, İlham Əliyev, je prispel na delovni obisk v Turkmenistan na povabilo predsednika Halk Maslahatyja Turkmenistana, Gurbangulyja Berdimuhamedova. V mestu Türkmenbaşy sta se sestala na štiri oči, kasneje pa se je začelo še razširjeno srečanje.
Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.
Vladimir Putin je pohvalil avtoriteto Indije v mednarodnih zadevah in izrazil prepričanje, da bosta Rusija in Indija še naprej širili konstruktivno sodelovanje. Poudaril je, da je Indija dosegla široko priznane uspehe na družbeno-ekonomskem, znanstvenem in tehničnem področju.
Iran je izrazil ostro nasprotovanje predaji Zangezurskega koridorja ameriškemu podjetju. Namestnik iranskega zunanjega ministra Ismail Baghaie je poudaril, da Iran podpira mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo teko in poziva k pospešitvi tega procesa. Po njegovih besedah odpiranje komunikacijskih poti na Južnem Kavkazu ne sme privesti do sprememb v geopolitični pokrajini in mejah regije, niti ne sme kršiti načel ozemeljske celovitosti in suverenosti držav. Teheran poudarja, da vsakršno odpiranje poti ne sme škodovati interesom Irana in mora biti v skladu z mednarodnim pravom.
Hikmet Hajijev, pomočnik azerbajdžanskega predsednika in vodja oddelka za zunanjo politiko predsedniške administracije, je v intervjuju za nemški "Berliner Zeitung" izrazil željo Azerbajdžana po izbrisu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Minsk skupine iz zgodovine. Poudaril je, da vojaški spopad ali eskalacija med Armenijo in Azerbajdžanom nista na dnevnem redu. Hkrati je ponudil Baku kot morebitno prizorišče pogajanj med Kijevom in Moskvo, če bi obe strani izrazili pripravljenost. Hajijev se je odzval tudi na poročila o vlogi ameriškega podjetja v projektu Zangezurskega koridorja. Nazadnje je omenil, da Azerbajdžan od Rusije pričakuje zagotavljanje pravičnosti glede incidenta, povezanega z letalom AZAL.
Odnos med Azerbajdžanom in Rusijo je vstopil v novo, napeto fazo, ki jo zaznamujejo incidenti in medsebojne obtožbe. Glavni povzročitelji trenj vključujejo sestrelitev azerbajdžanskega letala s strani ruske zračne obrambe, napade na Azerbajdžance v Rusiji ter obojestranske medijske in diplomatske kritike. Rusija je v zvezi s "Zangezurskim koridorjem" poudarila, da gre za vprašanje suverenosti med Armenijo in Azerbajdžanom, s čimer posredno izraža svoje stališče do vpliva na regijo.
Špansko spletno izdajo Periodista Digital poroča, da je Armenija domnevno pristala na predajo nadzora nad Zangezurskim koridorjem Washingtonu. Med Armenijo in ZDA naj bi bil podpisan tajni memorandum, ki predvideva to predajo. Nadalje poročajo, da so Armenija, Azerbajdžan in ZDA uskladile osnutek memoranduma o vzpostavitvi prometnega koridorja v regiji Sjunik, imenovanega 'Trumpov most'. Dokument, ki je bil po navedbah virov usklajen 23. julija, naj bi urejal podrobnosti tega projekta.